zgodovina društva

Zgodovina društva - poskus predstavitve
Pri?ujo?i prikaz Športnega društva Zahomc nikakor ne namerava biti popoln, ampak poskuša le v osnovnih potezah prikazati razvoj društva in njegov namen.
Zahomško društvo vzponom in padcem navkljub v vsej zgodovini spremljajo veliki športni uspehi. Marsikdo se sprašuje, odkod prav v Zahomcu v Ziljski dolini društvo, ki dosega najvišjo raven v športu in katerega uspehe tisk beleži npr. z naslovoma "Skakalni ?udež v Zahomcu" ali "Zahomški orli".

?lovek v soodnosu z naravo
Zahomc se nahaja v Ziljski dolini, v krajinsko izjemno zanimivem življenjskem in kulturnem prostoru, ki je ob?asno tudi žrtev napa?nih posegov. Dolino zapirajo Ziljske Alpe in Dobra?, skoznjo pa te?e reka Zilja, ki mestoma ustvarja mo?virje. Prostor je odprt in širok in na vzhodu prehaja v Beljaško kotlino. Ziljska dolina se nahaja na križiš?u treh kulturnih krogov - romanskega, slovanskega in germanskega. Te okoliš?ine so sooblikovale njene prebivalce, hkrati pa so tudi oni prostoru vtisnili neizbrisen pe?at. Omenimo le zna?ilno ziljsko hišo, strnjeno ziljsko vas z osrednjim trgom, na katerem kraljuje lipa ... Na ekološke in arhitekturne napake tukaj ne nameravamo posebej opozarjati.

Naša kultura kot izhodiš?e športnega dela
Ziljane je njihova dolina oblikovala v odprte ljudi, ki so hkrati zavezani tradiciji. Naj omenimo nekaj navad in obi?ajev, ki najbolj neposredno zrcalijo duhovno življenje ljudi: ziljska ohcet, žegnanje s štehvanjem in rejem pod lipo itd. O nastanku štehvanja je ve? teorij - morda je najbolj sprejemljiva tista, ki ima gospodarsko ozadje: Ziljani, zlasti tisti, ki so imeli v posesti mo?virne travnike, so bili konjerejci. Tako so bili kot ustvarjeni za furmane - pogosto so prevažali tovor na relaciji Dunaj - Benetke. Na tej poti so se sre?evali s plemiškimi igrami in jih poskusili uvajati tudi doma. Štehvanje naj bi predvsem pokazalo, kateri konj je najboljši, in spretnemu jezdecu omogo?ilo, da pokaže svoje vrline. Rej pod lipo pa naj bi uresni?il popolnost skupinskega plesa in vaški skupnosti vsako leto prinesel veselje.

?loveka oblikujejo narava, zgodovina in kultura
Ziljani so mo?no navezani na svojo kulturo. Spodnja Ziljska dolina je še danes dvojezi?na, zato je skorajda odve? poudarjati, da bi zgoraj opisani obi?aji brez slovenskih pesmi izgubili bistveno prvino svojega smisla, pa najsi nekateri to še tako težko verjamejo - živi obi?aji bi se spremenili v folkloro. Prijatelji in gosti iz vsega sveta pri Ziljanih ob?udujejo prav to samozavestno predstavljanje lastne kulture, njeno živo doživljanje in veselje z njo. Povezanost s tradicijo se pri mladi generaciji v spremenjenih sociokulturnih okoliš?inah (razpadanje vaške strukture) kaže še druga?e: v potrebi po ohranjanju prvotnega razumevanja kulture kot oblike življenja, ki jo odlikujeta toleranca in prijateljstvo preko ozkih nacionalnih meja.

Ustanovitev društva - najpomembnejši trenutki
Tako stališ?e je bilo tudi temeljno vodilo ustanoviteljev Športnega društva Zahomc, zlasti njegovega predsednika Janka Wiegeleja. V njegovi osebi je bila združena vrsta zgodovinskih in kulturnih posebnosti Ziljske doline. Gimnazijsko šolanje v Celovcu in študij prava na Dunaju ter zmaga demokrati?nih sil v Evropi, ki jim je uspelo kon?ati 2. svetovno vojno, so ga privedli do spoznanja, da se mora kultura odpreti preko meja držav. Izhajal je iz kme?ke družine, njegov brat Franc pa je bil aktiven športnik in dober smu?ar - izvrstna personalna kombinacija, izjemno pomembna in plodna za delo Športnega društva Zahomc. Dr. Janko Wiegel je poskrbel, da se društvo nikoli ni omejevalo zgolj na šport in da je šport tako znotraj lastne dežele kot tudi preko meja postal povezovalec ljudi. Franc Wiegele je deloval predvsem kot izvrsten trener. Brez bratov Wiegele bi društva najbrž ne bilo, kar seveda ne zmanjšuje zaslug vseh drugih ?lanov, ki so sodelovali bodisi pri gradnji skakalnice in pripravljanju prog bodisi trenirali in tekmovali kot aktivni športniki.

Športne tradicije v Zahomcu
Seveda ne gre pozabiti, da je v Zahomcu že pred ustanovitvijo Športnega društva obstajala organizirana športna dejavnost. Leta 1901 je bilo v Zahomcu organizirano prvo slovensko planinsko društvo na Koroškem, v katerega je bilo vklju?enih tudi nekaj Zahom?anov. Med zasluge tega društva šteje tudi gradnja planinske ko?e na Zahomški planini, predvsem pa širitev ideje, da planine in hribi niso pomembni zgolj gospodarsko, ampak da so zaradi svoje lepote neprecenljivi tudi kot kraj za po?itek. Po 2. svetovni vojni se je hitro razvilo alpsko smu?anje - treba je poudariti, da so zahomški skakalci kar po vrsti tudi odli?ni smu?arji, kar je v nasprotju z razširjenim mnenjem, da gredo med skakalce prevsem slabi smu?arji.

Spodbude iz Slovenije
Pobuda za ukvarjanje s smu?arskimi skoki je imela tragi?no ozadje. Leta 1952 je Heiligenblut prizadel mo?an plaz. Dr. Wiegele je bil, še študent, med prostovoljnimi reševalci. Pri reševanju so sodelovali tudi študenti iz Ljubljane. Dr. Wiegele se je udejstvoval kot tolma? in tako navezal poznanstva z njimi. Spoznal je npr. Janeza Goriška, tedaj aktivnega skakalca, kasneje na?rtovalca skakalnic svetovnega slovesa. Dr. Wiegeleja je skakalni šport za?el zanimati in leta 1953 je povabil svojega brata, da si ogledata tekmovanje v smu?arskih skokih v Celovcu. Tam sta spoznala Slavka Avsenika, in sicer kot skakalca. Ob naslednjem obisku tekmovanja v skokih, v Št. Janžu v Rožu, se je dr. Wiegele že dogovoril z Goriškom za sre?anje z inž. Bloudkom, ki naj bi ocenil primernost zahomških terenov za gradnjo skakalnice. Inž. Bloudek je bil pripravljen pomagati. Njegova zasluga je med drugim gradnja 30-metrske skakalnice in ne kar takoj 60-metrske, saj je treba mlade skakalce nau?iti skakanja najprej na majhni in šele nato na veliki skakalnici.

Delo in uspehi
Trdo in vztrajno delo je trajalo leta in leta, vendar je prineslo tudi ustrezne uspehe. Med najve?je nedvomno spada olimpijska zmaga ter bronasta kolajna Karla Schnabla leta 1976 v Innsbrucku oziroma Seefeldu, in šesto mesto Hansa Wallnerja na isti olimpijadi.
Po olimpijski zmagi je Zahomc Karlu Schnablu in Hansu Wallnerju pripravil mogo?en sprejem. Žal je ob tej priložnosti prišlo do izbruha netolerance - žvižganja in vzklikov, ko je dr. Wiegele kot ponavadi hotel spregovoriti tudi v slovenš?ini. Dejstvo, da se slovenš?ina pojavlja enakopravno ob nemš?ini, je nestrpnežem zadostovalo za takšno reakcijo, pri tem pa so pozabili, da je prav dosledna dvojezi?nost privedla do športnih uspehov društva. Zahomško društvo je seveda ta napad preživelo in nadaljevalo z delom po ute?eni poti.

Gradnja skakalnega centra
Z gradnjo novega in edinstvenega skakalnega centra je Športno društvo Zahomc ustvarilo osnovo za športno delo. Zahvala velja vsem inštitucijam, ki so pripomogle k njegovemu nastanku. Poleg materialne osnove je seveda potrebna tudi duhovna. Kajti toleranca, prijateljstvo in premagovanje nacionalnih ovir so v tem svetu, sovražnem vsemu druga?nemu, potrebnejši kot kdajkoli prej. Športno društvo Zahomc se na svoji poti lahko zanaša na številne prijatelje, ki se jim bodo s?asoma gotovo pridružili še novi.

hg

Nacionalne prireditve - zima 2016/17

 

Koroški pokal

18.12.

Beljak (SVV)

15.01.

Zahomc (ŠDZ)

05.02.

Celovec (SGK)

19.02.

Zahomc (ŠDZ)

05.03.

Beljak (SZV)

 

AP (ÖM)

21./22.01.

Seefeld (mladinci)

11./12.03.

Seefeld (šolarji)

 

AC mladinci

10./11.12.

Ramsau

29./30.12.

Beljak (ŠDZ)

11./12.02.

Saalfelden

18./19.03.

Eisenerz

 

AC šolarji

07./08.01.

Saalfelden

29.01.

Tschagguns

26.02.

Eisenerz

Wintertermine 2016/17

DEZEMBER 2016 - MÄRZ 2017more

Zimski termini 2016/17

DECEMBER 2016 - MAREC 2017more